Časopis jugoLink. Pregled postjugoslovanskih raziskav poziva k sodelovanju vse zainteresirana k pisanju nove, 3. številke časopisa. Poziv je namenjen vsem avtoricam in avtorjem, ki delujejo v okviru družboslovja in humanistike ne glede na njihov (ne)institucionalno pripadnost.
Osnovna pogoja za sodelovanje v časopisu sta zgolj dva: prvič, avtorji in avtorice morajo svoje raziskovanje osredotočiti na podorčje bivše Jugoslavije, na tematike, pojave in probleme, ki so posebej značilne ravno tej regiji; ter drugič, prispevki (eseji, študije, recenzije) morajo biti napisane v enem od sledečih jezikov: srbsko-hrvaško-bosanskem, makedonskem ali slovenskem.

Tema tretje številke: UMETNOST IN POLITIKA

Kaj danes pomeni postjugoslavanska umetnost? Ali in kako lahko danes sploh še govorimo o postjugoslovanski umetnosti izven nekega geografskega konteksta? Že v kontekstu bivše države Jugoslavije se zdi, da je bila umetnost nemalo krat podrejena partikularnim nacionalnim umetnostim. Lahko bi se povprašali, ali je sploh kdaj obstajala jugoslovanska umetnost, in če da, kdo so bili akterji, ki so jo promovirali oziroma razglašali? Vendarle se zdi, da danes 20 let po razpadu Jugoslavije, prihaja do potrebe po ponovni naraciji skupnih zgodb in izkustev v umetniških in kulturnih kontekstih. Kako se ta novi narativ vpisuje ali razlikuje od dominantne interpretacije, ki jo ponujajo državni kulturni aparati na eni in trg posebnih umetnosti na drugi strani? Tu se odpira pereče vprašanje o vlogi, ki jo umetnost zadobi znotraj specifičnega zgodovinskega konteksta. Še pose bej zanimivo je poslantsvo umetnosti motriti v obdobjih velikih transformacij: takrat se umetnosti mu po ra in disidentstva priključi tudi revolucionarna umetnost, katere avantgardna tradicija in njena vnovična aktualizacija se zdi izjemno pomemb na tako ob nastanku kot tudi ob izteku socialistične Jugoslavije. Kakšne so torej razlike med izven-ininstitucionalnimi umetniškimi praksami in revolucionarno umetnostjo v času družbene transformacije prve in druge Jugoslavije ter njenega izteka? Prav tako bi nas zanimala vprašanja aktualnosti in organizacije umetnosti in umetnikov danes, v času, ko je njena liberalna avtonomija že dolgo v zatonu? To je zgolj zbir osnovnih vprašanj in kontekstualizacije, ki lahko vodijo avtorje in avtorice k analizi konkretnih umetniških primerov: od analize filmov in serij (npr. Top lista nadrealista) ter teatra, do književnosti, poezije in spomeniške umetnosti.Vsi prispevki, ki se bodo dotikali navedenih tematik bodo vzeti v bližnje branje in obravnavo.
Rok za oddajo tekstov je 30.10.2012.
Tekste je treba poslati v standardnem formatu (doc.) in slogu Times New Roman, font 12, razmik 1.5, s konceptulanim aparato in bibliografijo na koncu teksta kot tudi s povzetkom v angleškem jeziku.

>>>>> Natančnejša navodila za objave <<<<<

Vse tekste je potrebno poslati na naslov uredništva: jugolink@googlemail.com
Izbrani teksti bodo objavljeni konec 2012.